Trump želi sodelovati pri izbiri iranskega voditelja: "Hamenejev sin je nesprejemljiv"

Francoski predsednik Emmanuel Macron je izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja pozval, naj "ne širi vojne na Libanon".

Macron je hkrati pozval proiransko šiitsko gibanje Hezbolah, ki deluje v Libanonu, naj preneha streljati proti Izraelu, odloži orožje in "pokaže, da ni milica, ki prejema ukaze iz tujine".

"Libanonske oblasti so mi zagotovile, da bodo prevzele nadzor nad položaji, ki jih trenutno drži Hezbolah, in v celoti prevzele odgovornost za varnost na celotnem državnem ozemlju", je še dodal. "Imajo mojo polno podporo. Francija bo okrepila sodelovanje z libanonskimi oboroženimi silami ter jim zagotovila oklepna transportna vozila, pa tudi operativno in logistično podporo."

Izraelska vojska je v kratki izjavi na Telegramu sporočila, da je začela napade na infrastrukturo Hezbolaha na območju Bejruta

Že šesti dan se nadaljujejo napadi na večjem delu Bližnjega vzhoda. Iranska vojska je z droni napadla ameriške cilje v prestolnici iraškega Kurdistana Erbilu, je danes sporočila vojska. Ločeno je tudi navedla, da je napadla ameriško letalonosilko, Abraham Lincoln. Kot je danes poročala iranska državna televizija, so letalonosilko v napadu zadeli bojni droni mornarice revolucionarne garde. ZDA teh navedb za zdaj niso potrdile.

Že šesti dan se nadaljujejo napadi na večjem delu Bližnjega vzhoda. Iranska vojska je z droni napadla ameriške cilje v prestolnici iraškega Kurdistana Erbilu, je danes sporočila vojska. Ločeno je tudi navedla, da je napadla ameriško letalonosilko Abraham Lincoln. Kot je danes poročala iranska državna televizija, so letalonosilko v napadu zadeli bojni droni mornarice revolucionarne garde. ZDA teh navedb za zdaj niso potrdile.

Po navedbah Irana so zadeli tudi ameriški tanker ob obali Kuvajta.

Proiransko šiitsko libanonsko gibanje Hezbolah je sporočilo, da je danes zvečer napadlo skupino izraelskih vojakov na severu Izraela.

Hezbolah je dodal, da napade na Izrael izvaja kot odgovor na nadaljevanje izraelskih napadov na Libanon.

Ameriški predsednik Donald Trump je za Reuters dejal, da podpira kurdske sile pri morebitni ofenzivi proti Iranu.

"Mislim, da je čudovito, da želijo to storiti. Popolnoma podpiram," je dejal Trump.

Na vprašanje, ali bi Združene države Amerike za takšno operacijo zagotovile zračno podporo, tega ni želel potrditi: "Tega vam ne morem povedati."

Sekretar iranskega vrhovnega sveta za nacionalno varnost Ali Laridžani se je odzval na poročila, da ZDA razmišljajo o omejeni kopenski invaziji, in dejal, da je Iran na to več kot pripravljen.

"Nekateri ameriški uradniki so izjavili, da nameravajo z več tisoč vojaki po kopnem vstopiti na iransko ozemlje. Pogumni sinovi imama Homeinija in imama Hameneja vas čakajo, pripravljeni, da s smrtjo in ujetjem več tisoč ljudi osramotijo te pokvarjene ameriške uradnike," je napisal v objavi na X.

Generalštab kuvajtske vojske je sporočil, da sistemi zračne obrambe prestrezajo rakete in brezpilotne letalnike.

Število smrtnih žrtev v Libanonu, kjer izraelske sile napadajo cilje proiranskega šiitskega gibanja Hezbolah, se je od začetka tedna, ko je bila država vpletena v vojno na Bližnjem vzhodu, povečalo na 102.

Ob tem je bilo od začetka tedna ranjenih 638 ljudi, na ministrstvu pa pričakujejo, da se bodo številke povečale.

Združeno kraljestvo bo v luči zaostrenih razmer na Bližnjem vzhodu v Katar poslalo štiri dodatna vojaška letala Typhoon, je danes napovedal britanski premier Keir Starmer.

Bojna letala se bodo pridružila obstoječi britanski letalski floti v tej zalivski državi, sicer ključnemu dobavitelju energije Združenem kraljestvu. Po navedbah Starmerja bodo s tem okrepili svoje obrambne operacije v Katarju in po vsej regiji, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na današnji novinarski konferenci je premier potrdil tudi, da bodo v petek na Cipru pristali helikopterji, ki imajo zmogljivost sestrelitve dronov. Na sredozemski otok so poslali tudi nekaj dodatnih plovil, navaja španska tiskovna agencija EFE.

Po poročanju britanskega BBC pa je Starmer dejal, da je dolgoletno britansko stališče dogovorjena rešitev z Iranom, pri kateri se Teheran odpove jedrskim ambicijam, kar je tudi razlog, zakaj se ni Združeno kraljestvo pridružilo začetnim napadom.

Starmer pri tej odločitvi vztraja, vendar pravi, da se je zadeva spremenila po iranskih napadih na države v regiji, njihova prioriteta pa je zaščita britanskih državljanov. Zaradi tega je Združeno kraljestvo že "dolgo pred" začetkom ameriško-izraelskih napadov na Iran začelo v regijo pošiljati vojaške okrepitve.